Simon Robič se je rodil 11. februarja 1824 v Kranjski Gori. Simon se je že v gimnazijskih letih navdušil nad naravoslovjem, zlasti nad botaniko. Kljub interesu za naravo je najprej dokončal študij filozofije, nato vstopil v bogoslovje in bil 1850 posvečen v duhovnika. V letih od 1856 do 1859 je bil kaplan v Dobu, kasneje pa župnik na Šenturški gori. Kot navdušenemu naravoslovcu so mu pozornost vzbudile tudi podzemske jame v okolici Doba. V teh jamah je našel posebno vrsto slepih hroščev, ki so jih strokovnjaki poimenovali po njem. Robič se je izkazal kot strasten zbiralec in popisovalec posameznih rastlinskih vrst. Z gobami, ki jih je nabiral po Kamniških planinah in na Šenturški gori, je obogatil in dopolnil do tedaj najpopolnejšo zbirko kranjskih gliv naravoslovca Vossa. Med njegovimi gobami je 10 takih, ki jih je Robič sploh prvi zasledil in popisal. Zbiral je sladkovodne in morske alge, po delu Gorenjske in Notranjskem je nabiral mahove in med drugim v dolini Kokre našel v nižini dve vrsti mahu, ki običajno rasteta samo v višjih legah. Simon Robič je bil velik narodnjak. Med drugim se je zavzemal za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Svojo zapuščino je namenil slovenski javnosti. Del svojih zbirk je podaril takratnim šolskim oblastem in te naj bi jih uporabljale pri pouku naravoslovja v šolah po Kranjskem, del pa je prodal. Sredstva je namenil različnim dijaškim ustanovam, ki so podpirale nadarjene dijake. Na obletnico Robičeve smrti domžalski jamarji že več kot deset let zapored pripravljajo na Šenturški gori spominsko slovesnost. Na Jamarskem domu je na ogled del zbirke, ki je obsegala: 5615 hroščev, 10751 mehkužcev, ki obsega 2750 vrst in je v lasti Narodnega muzeja v Ljubljani. Po njem se imenuje 10 polžev. V njegovi zbirki je bilo mogoče najti tudi 1935 fosilov, 1500 mahov in gliv. Njegovo gradivo v mnogih primerih predstavlja osnovo zbirk današnjega Slovenskega prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.