Prireditev Adam Ravbar

V septembru 1963 so domžalski jamarji blizu gradu Krumperk za turistični obisk odprli Železno jamo. Na pobudo predsednika Staneta Stražarja so v kulturni program uvrstili odlomek iz Lavtižarjeve operete Adam Ravbar. Zvečer 7. septembra so pred vhodom v krumperški grad prikazali vrnitev Adama Ravbarja s slovensko konjenico iz bitke pri Sisku. Dobski pevci so pod vodstvom organista Ivana Grošlja opereto uspešno uprizorili že pred 2.svetovno vojno, zato je bil kljub skromnemu poskusu predstavitve domače zgodovine obisk odmeven. Domžalski jamarji so se odločili, da bodo v spomin na to slavno zmago pri Sisku dogodek po različnih scenarijih uprizarjali vsako leto.
Za vsakoletne prireditve Adam Ravbar je nastalo kar nekaj izvirnih del. Stane Stražar je napisal igro Turki na Krumperku, za predstavo Ravbar je scenarij priredil filmski režiser Jane Kavčič. Skladatelj Matija Tomc je poleg manjših priredb napisal tri skladbe: kantati za zbor in soliste Janičar na besedilo Antona Aškerca (1968) in Ravbar na besedilo ljudske pesmi (1969). V letu 1970 je po znanih besedilih nastala skladba v treh slikah, Kaj čakaš Turčin. S sodelovanjem združenih pevskih zborov iz Domžal, Doba in Ihana so bila dela pod vodstvom zborovodje Toneta Juvana večkrat uspešno uprizorjena. Zbor in soliste je najprej spremijala Godba Domžale, pozneje orkester v manjši zasedbi.

Zaradi neurejenih razmer na gradu Krumperk se je v osemdesetih letih prireditev z dvorišča pred gradom selila na prav zato pripravjeno poletno g1edališče pod Jamarskim domom. S tem so se pokazale nove možnosti. Pred gledalci je bila prijetna zelena dolina s krumperškim gradom v ozadju. Vse je bilo treba le še osvetliti ter zvočno in igralsko dopolniti. Izkušnje so pokazale, da je okolica kot nalašč primerna za igro zvoka in svetlobe. Tako se je jamarjem in vsem, ki so jim pri tem pomagali, v dolini pod Krumperkom še nekajkrat posrečilo predstaviti zgodovino naših prednikov v času turških vpadov ter odločilno vlogo Adama Ravbarja in njegove konjenice v bitki pri Sisku. Od leta 1963 se je torej zvrstilo že šestintrideset različnih predstav iz naše zgodovine. Pri predstavah se je skozi tri desetletja zvrstilo od petdeset do sto včasih tudi do dvesto pevcev, igralcev in jezdecev ter članov tehnične ekipe, ki je poskrbela za razsvetljavo, ozvočenje in potek programa. Kar precej težav je seveda spremljalo teh šestintrideset predstav, saj je včasih po vrhu vsega ponagajal še dež.

Ob 750 letnici Doba in še v poznejših letih so jamarji organizirali povorko Ljudskih običajev po poti od tovarne Tosama do Jamarskega doma na Gorjuši. V povorki je sodelovalo tudi po šestnajst voz s konjsko vprego. Večina jih je predstavljalo ljudske običaje oglarjenja, kitarstva, kovaštva, mlekarstva ipd. Nekateri furmani so okrasili dere za prevoz narodnih noš. Povorke so se radi ude1eži1i jezdeci od blizu in daleč.