MALI RAK 2010

Srečanje slovenske jamarske mladine je bilo prvič organizirano leta 2006 na Jamarskem domu na Gorjuši. Leta 2007 smo se zbrali v Bohinju, pri hotelu Pod Voglom. Leta 2008 pa je prireditev prvič dobila ime MALI RAK, zbrali smo se v Rakovem Škocjanu. Ime je prireditev dobila po najstarejši jamarski šoli za otroke v Sloveniji, ki poteka v Jamarskem društvu Rakek že vse od leta 1957. Takrat smo si ogledali Zelške jame in prvič so otroci pripravili predavanja o poteku jamarske šole. Otroci so pripravili tudi lep kulturni program. Naslednje leto smo prireditev organizirali Domžalčani. Zbrali smo se pred podjetjem Termit v Moravčah, kjer smo si ogledali predstavo Kremenčkovi. Program smo nadaljevali s predavanji in kulturnim programom. Popoldne smo obiskali dve jami. Najmlajši so obiskali Dolgo cerkev v Spodnji Javoršici, starejši dečki in deklice pa so si ob skrbnem vodenju inštruktorjev ogledali  Osoletovo jamo do Kongresne dvorane.
  Letos smo se zbrali v Postojni v svetovni prestolnici krasa. Postojno in Postojnsko jamo poznajo vsi in sramota bi bila če je ne bi poznali tudi naši mladi jamarji. Predavanj se je udeležilo 55 malih jamarjev, mentorjev in staršev, v jamo pa je šlo vseh 84 udeležencev srečanja. Jamarskim družinam z zelo majhnimi otroci smo svetovali, da se nam pridružijo pred odhodom v Postojnsko jamo.

 

 

Podpornike smo najprej našli v jamarskih društvih po Sloveniji, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok za obiskovanje jam. Veseli smo bili, da je našo idejo podprl Inštitut za raziskovanja krasa in nas sprejel na mokro sobotno jutro pod streho. Zahvala velja  Prof.Tadeju Slabetu, da je otrokom na razumljiv način predstavil namen in delo Inštituta za raziskovanje krasa, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem krasom. Predsedstvo Jamarske zveze Slovenije je zastopal Franci Malečkar vodja službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije, ki je pripravil poučno predavanje o varovanju jam. Franci je dolgoleten pedagog na področju jamarstva.

 

 

Priznati moram, da sem jamar že vse od otroštva, pa še nikoli ni bilo priložnosti, da bi si ogledal Postojnsko jamo izven redne turistične poti. Pred vhodom v Postojnsko jamo nas je pričakala vodja trženja Ksenija Dvorščak, ki je uredila vse potrebno za obisk Postojnske jame. Z vlakcem smo se peljali v notranjost in naprej  pod skrbnim vodstvom Janeza Margona skozi Črno jamo do Pivke jame. Tik pred izhodom iz Pivke jame smo si tisti pravi jamarji nadeli plezalno opremo in se po vrvi spustili do reke Pivke. Po uspešnem plezanju se je del ekspedicije podal k izhodu iz Pivke jame, drugi pa so se na lastno željo ponovno sprehodili pod zemljo do Postojne.

 

Mnogi se jamarjem pridružijo šele v zrelih letih, nekateri pa se za jame zanimamo že od otroštva. Jame so del našega življenja, tako kot gore, gozd, reke in sneg. Jame so mokre, blatne in temne. V jamah na nas preži še mnogo drugih nevarnosti! Da bi lažje premagali prvih nekaj vprašanj o jamah in jamarstvu se je pametno pridružiti enemu izmed 45 jamarskih društev po Sloveniji. Jamarska društva združujejo preko 1200 jamarjev. Ti pa zagotovo poznajo veliko odgovorov na vaša vprašanja.

Srečanje je imelo vsaj še en pomemben vidik. Mali rak je zbral veliko število jamarjev, pedagogov, društev in organizacij, ki skozi celo leto delajo z mladimi na področju jamarstva. Zahvaliti se moram vsem pomočnikom in podpornikom. Zavedam se, da je za uspeh take prireditve nujno potreben prav vsak. Tako šolski mentor, ki celo leto navdušuje otroke za jamarstvo, kot dober jamski vodnik, ki otrokom na prijeten način predstavi čudovito jamo, kot jagodo na torti našega celoletnega dela.Naj mi bo dovoljeno, da se poslovim z upi na še boljše čase, ki se obetajo slovenskemu jamarstvu.. Za konec si želim samo to, da bi se otroci zbirali in se varno potikali po jamah tudi potem, ko bodo vstopili v svet odraslih in da bi v vseh ostala prava otroška zvedavost.

Aleš Stanislav Stražar
Inštruktor jamarstva