Jamarji so ustanovili klub 17. decembra 1961 v okviru Društva za raziskovanj jam Slovenije in ga poimenovali po zaslužnem jamarskem pionirju na domžalskem območju, Simonu Robiču (1824-1897). Robič je med letoma 1856 in 1859 kaplanoval v Dobu, kot biolog pa je pridno raziskoval kraške jame domžalsko-moravškega osamelega krasa. Jamarsko društvo je že na začetku obstoja začutilo potrebo po delovanju na področju turizma in tako je bila že leta 1962 odprta za turistični obisk vodna Studenška jama. Naslednji večji projekt je bila otvoritev Železne jame, ki so jo turistom slovesno odprli 15.septembra 1963. Leta 1964 so jamarji začeli graditi Jamarski dom na Gorjuši, ki so ga odprli leta 1966, pozneje pa so ga še nekajkrat razširili. V Jamarskem domu je na ogled tudi stalna zbirka. Društvo raziskuje jame na območju domžalsko – moravškega osamelega krasa in v kamniško-savinjskih Alpah.
Jamarska šola za otroke redno poteka kot krožek na Osnovni šoli Jurij Vega Moravče. Mentorica je prof. Martina Lorber, strokovni del vodi Aleš S. Stražar, inštruktor jamarstva.
Delo z odraslimi: V društvu poteka tudi sistematično delo z odraslimi posamezniki, lahko pa se za jamarstvo odloči kar cela družina. Dogovorili smo se, da se dobivamo vsak tretji vikend v mesecu, tako da je organizacija ekskurzije enostavnejša.
Status društva: V letu 2008 je DZRJ Simon Robič Domžale pridobilo status društva v javnem interesu in sicer na področju zaščite in reševanja. V društvu odgovorno skrbimo za dobro jamarsko znanje in kvalitetno jamarsko opremo. Na reševalne vaje in prikaze reševanj vabimo vse člane društva. Društvo vzdržuje specialno reševalno opremo s katero se usposabljajo tudi reševalci Reševalnega centra Jamarske reševalne službe Ljubljana.
Vodniška služba: Ena pomembnejših dejavnosti je organizacija vodniške službe, ki jo člani izvajamo prostovoljno in brezplačno. Služba skrbi za organizacijo rednih in napovedanih obiskov po Železni jami in Jamarski zbirki.